OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
28. NEDELJA med letom, 14.10.2018

Nan-Ina, japonskega učitelja, je obiskal profesor, ki ga je želel vprašati o zenu. Nan-In mu je postregel čaj. Do vrha je natočil skodelico svojega gosta in nato nalival še naprej.

Profesor je opazoval, kako je teklo preko skodelice in se ni mogel več zadrževati: "Saj je že polna! Saj ne gre nič več vanjo!" "Tako kot ta skodelica", je rekel Nan-In, "si ti poln svojih lastnih prepričanj. Kako naj te naučim, kaj je zen, če pred tem nisi izpraznil svoje glave?"

28_med_letom.jpeg

Nekaj podobnega nam danes pove Jezus: "Prodaj, kar imaš, … nato pridi in hodi za menoj!" "Prodaj, kar imaš…" – iz odziva na to zahtevo vidimo, da je moral Jezus reči nekaj zelo nepričakovanega in nekaj, čemur ljudje ne morejo slediti. Mož je potrt in žalostno odide; učenci so zaprepadeni.

Vsi občutimo potrebo po varnosti. Tudi mladi bogataš. Za svoje zemeljsko življenje ima poskrbljeno s svojim bogastvom, kar je bilo povrh vsega tudi znamenje dobrohotnosti Boga v judovstvu. Poskrbel pa je tudi za Onostranstvo – vse od mladosti naprej je sledil vsem zapovedim. Sedaj pa bi želel slišati še neke vrste dokončno zagotovilo glede prihodnosti. A vendar mu Jezus razblini vsakršno prepričanje o varnosti. Lastnina nam ne daje varnosti kakor tudi ne smisla ali identitete, četudi bi to verjeli. Jezus želi, da mu sledimo brezpogojno, odprto in v navidezni negotovosti, zgolj v zaupanju v Boga in ne v lastnino in uspeh.

Slediti Jezusu pomeni spremembo mišljenja. Jezus nam želi odpreti oči za spoznanje, da nimamo pravice zahtevati (od Boga) nagrade za naša dobra dejanja, ali pa da nam nekaj pripada, temveč da smo dobili življenje v dar, da bi ga kot takega s hvaležnostjo prepoznali in ga posredovali naprej. Ta način mišljenja nas vodi k neke vrste notranji nezahtevnosti – manj kot vztrajamo na tem, o čemer smo prepričani, da nam pripada, toliko bolj smo svobodni in hvaležni. Nezahteven je resnično svoboden človek, ki ve, da je vse prehodno in da resničnih vrednot nikakor ni možno kupiti…

V prvem berilu (Modrost 7,7-11) so naštete zelo privlačne stvari – dragi kamni, zlato in srebro, zdravje in lepota; in vendar da pisec tega berila pred vsemi temi stvarmi prednost modrosti, za katero prosi pred Bogom. Kajti vse ostale stvari so minljive. Modrost, ki je podarjena prosečemu, je več kot zgolj znanje in intelekt. Modrost je tudi skupek vseh življenjskih izkušenj, vse, kar nam pomaga krmariti skozi življenje. Dejansko je to Božje znamenje in je čisto nekaj drugega kot iznajdljivost, ki človeka pripelje do bogastva.

Resnično moder človek se veseli doseženega, a ne čuti potrebe, da bi moral to obdržati. Brez strahu lahko vse razda in se skuša osvoboditi vseh odvisnosti – nato z odprtimi in praznimi rokami stoji pred Bogom, da bi videl vse stvari z Božjimi očmi in dovoli, da se njegova skodelica napolni z Bogom. Novo lahko nastaja postopoma s postopnim opuščanjem vseh prepričanj o nezmotljivosti, z opuščanjem vseh primerjav, vseh hotenj, v tveganju negotovosti. Le kdor razda, kar ima, bo lahko spoznal novo in bo lahko doživel večjo življenjsko polnost.

"Živi, kakor bi si želel, da bi živel, ko boš na smrtni postelji." (Christian Fürchtegott Gellert)

 
< Nazaj   Naprej >