OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
26. nedelja med letom, 30.9.2018

Vsi imamo svojo notranjost in zunanjost, tudi ti in jaz. In to je ključ do božje besede to nedeljo.

Naša notranjost je tisti del, ki se odkrije, kadar sedimo v tišini ob spokojnem jezeru, ob pogledu na brsteče drevo ali kadar srečamo ljubljenega prijatelja. V tej globoki notranjosti se lahko naša čustva in misli popolnoma razživijo, lahko so vesela ali žalostna kolikor le hočejo.

Naša zunanjost je to, kar vidijo ljudje, ki imajo opraviti z nami čez dan. Lahko ste videti odločni, šaljivi, grozeči, lahko kar vabite k pogovarjanju – neskončna je vrsta teh zunanjih videzov. Sami pri sebi pa veste, da se skušate nekako prebiti skozi ta dan in ne želite, da bi to videli tudi drugi.

26_med_letom.jpeg

Božji Duh si je izbral za prebivališče našo notranjost. Ne zato, ker bi bilo z zunanjostjo kaj narobe, ampak zato, ker je globoko v tvoji notranjosti kraj, ki je narejen po božji podobi in je spokojno odprt za druge. To je kraj, ki si želi sprejemati ljubezen od drugih ljudi. V tem je podoben Bogu.

Zunanjost se včasih prebija skozi viharje in lahko tudi prevpije našo notranjost. »Hočem jesti,« vpije pogosto. »Hočem se maščevati. Siten sem. Samo tri ure sem spal. Dajte mi mir. Dajte, da bom užival. Dajte mi zmagoslavje. Dajte mi vse, kar si poželim!«

Lepo, toda kaj bo, če se naši zunanjosti vse te zahteve uresničijo? Če si v resnici pridobi ves svet, izgubi pa svoj resnični jaz?

V evangeliju se Jezus razjezi nad tistimi, ki zavajajo ljudi stran od notranjega Duha. Ostre so njegove besede v zvezi z otroki: »Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje.« Obratno pa je Jezus naklonjen tistim, ki uporabljajo njegovo ime in njegovega Duha, da storijo kaj dobrega. Tudi Mojzes v današnjem prvem berilu je ravno tak.

Drugo današnje berilo nam pove to zelo naravnost. Ravno tako kot v 12. poglavju Lukovega evangelija slišimo tudi tu: Zgradil si si še eno kaščo, da boš lahko vanjo spravil svoje bogastvo. Toda to noč bo Bog zahteval tvojo dušo od tebe. In kaj boš vzel s seboj? Svoje bogastvo? Ne. Svoj lepi videz? Ne. Tvoj jaz je vse, kar te lahko spremlja, ko umreš. V tem notranjem jazu prebiva Bog. To je spokojno središče tvojega bitja.

Ali se resnično nočeš pobrigati za ta najvažnejši del sebe sedaj, ko imaš še nekaj časa, da ga poiščeš? Ponudi svoji notranjosti kakšno priložnost, kot nam svetuje Jezus. Ponudi žejnemu kozarec vode. Bodi pozoren na Svetega Duha v drugih in jih spoštuj, čeprav ti niso všeč. Morda se bo tvoja duša, tvoja notranjost tako umirila in našla življenje.

Zunanjost in notranjost. Prvo lahko preveč pritegnejo ničeve stvari brez vrednosti. Če pa prisluhnemo  duši v svoji notranjosti, kjer prebiva Sveti Duh, bomo prišli v svoj pravi dom pred obličje tistega Enega in tistih, ki nas ljubijo.

 
< Nazaj   Naprej >