OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
22. nedelja med letom, 2.9.2018

»Zakaj pravijo ljudje, da sem kristjan?«

jezus_in_mnozice.jpeg

Neki pravičniški vzgojitelj je otrokom razlagal, kako pomembno je, da živimo vzorno življenje. Napihnil se je, dvignil nos in samozavestno vprašal: »No, otroci, zakaj pravijo ljudje, da sem kristjan?«  V razredu je zavladala za nekaj trenutkov tišina, potem pa je neki fantek plaho dvignil roko. »Jaaa?« je zabobnel vzgojitelj. »Morda zato, ker vas ne poznajo,« je počasi povedal fantek.

Tako kot farizeje v današnji Božji besedi je tudi tega vzgojitelja prevzel varljivi zunanji sijaj izraza »biti veren«. Kaj bi ugotovili, če bi tega moža resnično poznali? Jezus nam v današnjem evangeliju jasno govori, da tisto, s čimer se ljudje radi postavljajo pred drugimi, ne kaže vedno tistega, kar dejansko nosijo v svojem srcu.

Nekdo mi je pripovedoval: »Zadnjič sem sedel v avtu in opazoval, kako se počasi pomikam skozi krtače in curke avtomatske pralne steze. Ozrl sem se po notranjosti svojega starega avtomobila. Vem, da je nekaj narobe z elektriko, sovozniku na noge občasno kaplja neka skrivnostna tekočina, na preprogah so temni mastni madeži in zadaj za sedeži je različna krama, ki bi jo moral že zdavnaj pospraviti. Kadar se vozim, večina ljudi vidi lepo opran avto, ki je za svojo starost videti kar dobro. Jaz pa poznam resnico: potrebuje temeljito popravilo, precej več kot samo občasno pranje.

»Čim prej ga moram peljati k mehaniku,« si govorim. »Zakaj pa, saj lahko še malo počaka, saj ga vendar ne voziš tako pogosto,« - in naenkrat se mi prejšnja ugotovitev ne zdi več tako nujna. Pospravil sem kramo za sedeži, toda madeži na preprogah, elektrika, ki ne deluje v redu, in »skrivnostna tekočina« me še vedno opominjajo, kadarkoli se vozim z njim. In naenkrat sem se zavedel. Mnogo od nas, dobrih in spodobnih ljudi, hodi v cerkev zato, da vzdržuje tisti lepi videz »hodim v cerkev«. Redko pa se ukvarjamo z vprašanjem, kaj Bog dejansko želi uresničiti v nas. To bi namreč zahtevalo, da se spremenimo navznoter in navzven.«

Nekateri izmed nas upajo, da je prava duhovnost že to, če uspejo biti čisti navzven in ohranjati lepo zunanjost. Globoko v svoji notranjosti pa se bojimo, da se bomo morali temeljito spremeniti, če se bomo Bogu preveč približali, mu odprli svoje srce in ga resnično povabili vase. To bi namreč resno ogrozilo naše skrite drobne grehe, ki so nam tako pri srcu, naš napuh, ki se mu ne moremo odreči, in našo zaverovanost vase. 

Nekateri izmed nas pa še nikoli niso opazili, s kakšno močjo Bog resnično deluje in spremeni življenja ljudi tudi v današnjem modernem času, zato sploh ne pričakujemo, da bi Bog lahko kaj takega naredil z nami. Kar hitro se zadovoljimo s tem, da smo na zunaj verni, namesto da bi svojo doživeto vero delili tudi z drugimi.

Pozabljamo na to, da je Bog pravzaprav specialist za prenove in preoblikovanja. Prenavljanje je temeljni del opisa delovnih nalog Svetega Duha!

Kako se lahko odpremo, da bo tudi nas Božji Duh prenovil? Precej knjig je bilo napisanih o tem, vendar se za začetek posvetimo samo tem štirim ciljem:

  1. Pojdimo h Kristusu, da nas odreši.
  2. Prosimo Boga, naj nam da moči po svojem Duhu.
  3. Iščimo Božjo voljo v njegovih besedah.
  4. Molimo in zaupajmo v moč njegovega Duha.

Skratka, Bog želi, da se očistimo, prenovimo in usposobimo navznoter in navzven. Nikakor ne želi, da bi se zadovoljili z avtomatičnim pralniškim krščanstvom, saj nam je namenil krščanstvo, ki resnično prenavlja! Ne bodimo nezahtevni, prosimo Boga, naj nas temeljito očisti in usposobi!

Vsi, ki se imamo za kristjane, pa bi se morali vprašati: Ali bi še zaslužili to ime, ko bi nas drugi resnično poznali?

 
< Nazaj   Naprej >