OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
16. nedelja med letom, 22.7.2018

Pojdite sami zase v samoten kraj in si malo odpočijte 

16_med_letom.jpeg

V današnjem evangeliju beremo: »Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim jem rekel: 'Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!' Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.«

Napovedana tema je zelo pomembna in aktualna. Spregovoril bom o počasnosti. Ritem življenja je postal tako hiter, da presega naše sposobnosti prilagajanja. »Hiti počasi – festina lente!«, so rekli Rimljani. Danes izbrisan pridevnik počasi in se pokoravamo le še glagolu: pohiti, teci, podvizaj se. Tekanje je pogosto postala mrzličnost in neke vrste bolezen. Pravijo: »Kdor se ustavi, je izgubljen!« Toda izgubljen je tudi tisti, ki se nikoli ne ustavi. Izgublja se za besedami, podobami, informacijami, čustvi, ki se vrtoglavo vrtijo in se hitro iztrošijo, ne da bi imel človek priložnost, da bi se jim v miru približal in jim dal prostor območja svojega spoznavanja in občutja. Dogaja se sledeče: namesto da bi človek stvari integriral v sebi, se on sam predaja stvarem. Postanemo kakor kolesje stroja, ki se nikoli ne ustavi.

Jezus v evangeliju nikoli ne daje vtisa, da bi ga vznemirjala naglica. Včasih celo izgublja čas: vsi ga iščejo, on pa se ne da najti, ko je ves zatopljen v molitev. V današnjem evangeljskem odlomku vabi tudi  svoje učence, da z njim izgubljajo čas. »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte.« Pogosto priporoča, naj se ne vznemirjamo. Kako blagodejna je »počasnost« tudi za naše telo!

Če ima počasnost evangeljske konotacije, je pomembno ovrednotiti vse tiste priložnosti za postanek in oddih, ki so posejane v zaporedje dni. Nedelja in prazniki, če jih dobro uporabimo, nam dajejo priložnost, da prekinemo pretirano napet ritem in vzpostavimo bolj harmoničen ritem s stvarmi, ljudmi, predvsem pa s seboj in Bogom.

Ena od priložnosti za počitek so prav poletne počitnice, ki so v teku. Te so za večino ljudi edina priložnost, da si malce odpočijejo, da se sproščeno pogovorijo z zakoncem, se igrajo z otroci, preberejo kakšno dobro knjigo ali pa molče opazujejo naravo, skratka, da se sprostijo. Če bi iz počitnic naredili še večje hitenje, bi jih uničili. K naročilu: »Posvečuj Gospodov dan« bi bilo treba dodati: »Posvečuj počitnice!«  Med drugim se beseda feria, od koder izhaja počitnice, uporablja danes v bogoslužju in pomeni »dan, posvečen bogoslužju«. Da ne govorimo o angleški besedi holiday, ki dobesedno pomeni »sveti dnevi«.

Ob teh priložnostih, ko se ustavimo, je potrebno pozabiti na našo pomembnost in na to, da moramo narediti pomembne stvari. Zapravljati čas je včasih najboljši način, da ga najdemo. Resnično izgubljen čas je tisti, ki ga porabim izven sebe, sredi vznemirjenja, ko si nikoli ne zastavim bistvenih vprašanj: »Kdo sem? Kaj hočem? Kam grem?«, ko človek nikoli ne pomisli na Boga in da jaz, prav jaz, obstajam pred tem Bogom.

Jezusove počitnice skupaj z apostoli niso trajale dolgo. Le kratek predah, čas, da so prepluli jezero in se morda občasno ustavili in nalovili nekaj rib. Jezus se ne jezi na ljudi, ki mu ne dovolijo oddiha, ampak se mu »zasmilijo« Ko jih vidi prepuščene samim sebi, »kakor ovce, ki nimajo pastirja«.

To nam govori, da moramo biti pripravljeni prekiniti tudi zaslužen počitek,ko gre za veliko potrebo bližnjega. Ostarelega človeka, za katerega smo odgovorni, ne moremo prepustiti samemu sebi ali pa ga poslati v bolnišnico, da bi mi nemoteno uživali počitnice.

Dovolite svojemu srcu, da »poje… ali pa joče«, kakor pač čuti!  

 
< Nazaj   Naprej >