OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
6. velikonočna nedelja, 6.5.2018

Odšel za vedno?

V začetku je bil tukaj in potem je odšel. Nato je bil spet tukaj, potem pa je zares odšel. Predstavljajte si te čustvene pretrese v srcih Jezusovih prijateljev in učencev.

Najprej je bil tukaj: živeli so skupaj z Jezusom, spremljali so ga v javnosti in lepo jim je bilo. Tako kot mi mislimo za marsikaj, so tudi oni mislili, da bo to trajalo večno. Toda potem je odšel. Bili so popolnoma nepripravljeni na strahote njegovega trpljenja in umiranja, na usmrtitev svojega prijatelja in Gospoda. Odšel je, ni ga več, odšel je, za vedno.

6_velikonocna.jpeg

Naenkrat pa je bil spet med njimi! Lahko si predstavljamo, kako težko jim je bilo verovati, da je vstal od mrtvih. Dvomili so, nejeverno so zamahovali z roko, celo tedaj, ko so žene že sprejele to veselo novico z vsem srcem. Večkrat se jim je prikazal in jim s tem pomagal, da so končno sprejeli veselo dejstvo, da spet živi.

Ko so se navadili na to, da je spet z njimi, pa je naenkrat odšel za zmeraj. Tega se spominjamo na praznik vnebohoda.

Takoj se nam zastavi vprašanje: ali se dogajanje res konča s tem, da Jezus odide, dokončno odide, za zmeraj odide? Smisel in bistvo Božjega učlovečenja je ravno v tem, da nam je pokazal, kako je resnično popolnoma, z duhom in telesom prisoten med nami, da živi v tem našem snovnem svetu. Zdaj pa je odšel za zmeraj? Ali smo spet tam, kjer se je vse začelo?

Potruditi se moramo, da najdemo dokončen, trden odgovor na to vprašanje, saj tiči v njem celotna stvarnost krščanstva. Do odgovora se lahko dokopljemo s svetopisemskimi berili današnje nedelje.

Prvo berilo (Apd 10,25-48) je pravzaprav nadaljevanje tega, o čemer je Jezus pogosto govoril: kako nam bo poslal Svetega Duha, Tolažnika, Učitelja, potem ko se bo dvignil k Očetu. Vsakdo, kdor veruje in kdor odpre svoje srce, bo prejel Duha.

Razmišljajmo še naprej. Kaj je ta Duh? Ali je to le nekakšen zalogaj »milosti«, ki smo si ga zaslužili, da bi bili sveti? Ali ki nam ga Jezus in Oče pošiljata, da bi si malo oddahnili?

Nikakor ne. Dobro prisluhnite: Sveti Duh je Bog.

Ne le Božji predstavnik, ne golobček, ki se spušča nad nas, ali morda ognjen jezik nad našimi glavami. Sveti Duh je popolni, resnični Bog in je torej zaznamovan s celotnim Jezusovim življenjem, smrtjo in vstajenjem. In prebiva v nas.

Drugo berilo (1Jn 4,7-10) in evangelij (Jn 15,9-17) nam govorita o ljubezni. O ljubezni, ki je spoštljiva. Bog se je odločil, da ljubi vsakogar izmed nas s tem, da njegov Duh biva v nas, in upa, da ga bomo sprejeli. Če ga sprejmemo, se naša duša združi z Božjim Duhom in tako postanemo novo telo za učlovečenega Boga. Temu rečemo Kristusovo mistično telo na zemlji.

Že v redu, boste odvrnili, toda zakaj je moja vera tako šibka, zakaj sem tako daleč od Kristusa, tako nagnjen k slabemu, h grehu? Tale Duh v meni mora biti zelo šibek.

Nikakor ne, kajti:  Božja in Kristusova ljubezen do nas ni nikoli nasilna. Vedno je blaga in spoštljiva. Božji Duh nam pomaga, da vero sprejmemo, vendar nam je ne vsiljuje in ne izvaja nad nami nobene prisile.  Duh želi biti naš spremljevalec, nikakor nam noče razmetati in porušiti našega doma.

Jezus torej ni odšel za zmeraj, ampak je v duhu in telesu z nami, prebiva v vseh, ki ga sprejemajo. Sam je namreč dejal: »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«

 
< Nazaj   Naprej >