OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
4. velikonočna nedelja - nedelja Dobrega Pastirja, 22.4.2018
dobri_pastir.jpeg

Četrta velikonočna nedelja, imenovana tudi "nedelja dobrega Pastirja", se praznuje tudi kot nedelja poklicev. Blizu nam je tudi ekumenska misel današnjega dne, ki govori o različnih čredah, ki bi jih bilo potrebno zbrati.   

V starih časih so ljudje poznali prispodobo pastirja in črede, ki je bila pogosto prenesena na kralje in voditelje ljudstva. V judovskih spisih se je prispodoba pastirja uporabljala tudi za Boga. Bog se skozi celotno človeško zgodovino vedno znova izkaže kot pastir, ki je tu za vse. Iz te prispodobe je razviden hebrejski odnos z Bogom (Jahve = jaz sem ta, ki sem tu za vas). Kjer je stiska, vidijo pastirja kot odrešenika, kot tistega, ki je pripravljen biti tu za tiste, ki so v stiski in za njih delati, živeti, trpeti in, v najslabšem primeru, celo umreti. Ko se Jezus predstavlja za takšnega pastirja, in se ima s tem enakega Bogu pomeni to za verske voditelje ljudstva škandal, ki je enak bogoskrunstvu, hkrati pa jih spomni na to, da so zatajili v svoji nalogi kot pastirji svojega ljudstva. V najboljšem primeru jim lahko rečemo plačani hlapci, ne pa pastirji, ki s polno odgovornostjo skrbijo za svoje ovce. Plačani hlapec je tisti, ki je vedno v nevarnosti, da bi hotel voditi ljudi k odrešenju po lastnih merilih in se ni pripravljen podrediti višji avtoriteti.

Samo nekdo lahko pripelje ljudi do odrešenja: Kristus, Božji sin. Jezusova moč odrešenja, ki jo lahko vidimo v Petrovi roki na hromem, se želi razdati vsem ljudem. Na to nas spomni Jezusovo ime v svoji hebrejski obliki – Ješua (Jahve je rešitelj, pomočnik, zdravilec).

Kar velja za Jezusa in kar se govori o pastirstvu, velja v prenesenem pomenu tudi za vsakega izmed nas. Kot "Božji otroci", kot smo poimenovani v drugem berilu, imamo nalogo, da oznanjamo Božjo ljubezen na našem svetu. Dokler naše pastirstvo temelji na ljubečem odnosu s Kristusom in mu prepuščamo vodstvo, bomo nalogo, da krščanstvo prinesemo v svet, dobro izpolnjevali. Danes potrebujemo ozdravljenje bolj kot kadarkoli. Stare in nove bolezni, notranje in zunanje rane potrebujejo ozdravljenje, ozdravljenje, ki je veliko bolj stvar celostnega zdravja in iskanja življenjskega smisla. Vsako uspešno zdravljenje potrebuje zaupanje na eni strani in naklonjenost na drugi strani. – Kako pomembna naloga pastorale in pastirstva cerkve v celoti in vsakega posameznika!

Če resno vzamemo našo nalogo pastirjev, se ne smemo pritoževati čez pomanjkanje pastirjev in pomanjkanje poklicev. Veliko bolj se moramo vprašati – kaj lahko Bog pričakuje od mene glede na moje sposobnosti, kaj lahko doprinesem k širjenju Božjega kraljestva? Ali ravnam z drugimi na način, ki zdravi, ščiti in ki se zavzema za življenje? Ali mi uspe kot pastirju kaj doprinesti k približevanju razdeljene Kristusove cerkve? Ali se trudim, da bi spremenili nepravične ekonomske strukture, da bi se dobrine tega sveta pravično porazdeljevale med revne in bogate? Ali prispevam svoj delež podpore k razoroževanju, miru in ekološkim prizadevanjem? Ali je moje ravnanje bolj podobno ravnanju volkov, ki ne glede na izgube, na vseh življenjskih področjih izkoriščajo človeka in okolje? Iščemo dejanske odgovore...

 
< Nazaj   Naprej >