Naše oznanjevanje za veliko noč je najbolj veselo. Veselo zato, ker presega najbolj žalostno resnico življenja - resnico o smrti. 

Velika noč nam govori: 

 Kristus je vstal, z njegovo močjo bomo tudi mi vstali; Kristus živi, v Njem bomo tudi mi živeli, večno živeli.

V Kristusovem vstajenju dobiva smisel zgodovina vsakogar izmed nas; dobiva smisel vsa človeška zgodovina; dobivajo odgovor vsa vprašanja, ki nas mučijo in si sami nikdar ne bomo mogli odgovoriti. Kristusov in naš veliki petek se dopolnjujeta v Veliki noči.

Obdani smo od toliko ljudi, ki pravijo, da ne morejo verjeti v vstajenje. Morda so v našem najbližjem sorodstvu. 

Naj iz našega življenja vidijo, da nas vera v vstajenje osreču­je. Da nas dela vesele in predvsem, da nas dela dobre. 

Naj vidi­jo, da nam tega veselja ne more skaliti nobena bridkost in da nam te dobrote ne more odvzeti nobena hudobija.

“Ko se bo prikazal Kristus, vaše življenje, tedaj se boste tudi vi prikazali z njim v slavi.” (Kol 3,4)

Ob prazniku Gospodovega vstajenja Vam želimo, da bi v vas donelo veselje, ki ga je Bog položil v vsakega človeka od začetka. Kakor je vsaka Velika noč nov dar veselja, tako tudi tokrat dopustite, da Vas Bog obišče s svojo prisrčno ljubeznijo.

Že narava, ki se prebuja, govori, da se budi novo življenje. Celo pred lepoto narave se čutimo majhne, kaj šele pred resničnim prebujanjem večne sreče v nas.

Ko se na Sveti Gori zbiramo ob Mariji, vedno znova čutimo vstajenjsko veselje. Zdaj v tem, ki se spreobrne, zdaj v onem, ki doživi ozdravitev, zdaj v človeku, ki izbere Sveto Goro za kraj svojega osebnega praznovanja. Tudi tako se slava velike noči razliva na vse ljudi, Marija pa zna v vseh ljudeh zgraditi mostove do Boga.

Bratje frančiškani