OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
1. postna nedelja, 18.2.2018
1_postna_nedelja.jpeg

Danes smo prisluhnili najkrajšemu izmed treh evangeljskih poročil o Jezusovem štiridesetdnevnem bivanju v puščavi. V njem ne najdemo treh skušnjav, opisa, kako Jezus obišče različne kraje, in pogovora s hudičem. Preprosti Marko nam poda izčiščeno, golo poročilo – tako, v katerem šteje vsaka beseda.

Evangelist nam pove, da je Duh “odvedel” Jezusa v puščavo. Duh, ki se je spustil nadenj pri krstu, prebiva v njem in ga vodi. 40 dni spominja na 40 let, ki so jih Izraelci prebili v puščavi, 40 dni, v katerih se je Mojzes postil in se pokoril za Izraelov greh, Elija pa hodil do gore Horeb, kjer je Boga srečal v tihem vetriču (5 Mz 9,18, 2 Mz 34,27-29, 1 Kr 19,8-13). Puščava povezuje Jezusovo poslanstvo s poslanstvom Janeza Krstnika. Jezus je bil glas vpijočega v puščavi; Jezus je v puščavi preživel nekaj časa, a se nato vrnil v kraje in vasi, na koncu pa v Jeruzalem.

Puščava je prostor preizkušnje, kjer manjkajo vsi običajni znaki Božje prisotnosti; to je kraj, kjer mora človek iskati Boga sredi nadlog namesto v blagoslovu. V Jezusovi zgodbi najdemo štiri “silnice”: Duha, ki ga je privedel v puščavo, Satana, ki ga je postavil na preizkušnjo, divje zveri, ki so mu grozile, in angele, ki so mu stregli. Bilo je, kakor če bi nebesa in zemlja visela v ravnovesju, ko bi se moči zla in naravne nevarnosti spopadle z Duhom in angeli, ki so ugajali Bogu.

Ta preizkušnja postavi Jezusa na pot, na kateri je živa podoba Božje ljubezni, celo do te mere, da sprejme pasijon in smrt. Marko nas ne pusti samih z zgodbo o puščavi. Jezusovo zmago, njegov odgovor na preizkušnjo nam predstavi kot začetek Jezusovega oznanjevanja v njegovem javnem delovanju.

Marko nas v Jezusovo služenje uvede z zloveščim uvodom: “Ko je bil Janez prijet ...” Natančnejši prevod zadnje besede bi bil “izročen.” Janez je bil Jezusov predhodnik in njegovo prijetje in mučeništvo spominjata na Izaijevega Božjega služabnika (Izaija 52). Jezus tako ve, kaj lahko pričakuje. Takoj ko Janezovo služenje doživi svoj nasilni konec, začne Jezus svoje služenje, ki bo imelo podoben vrh.

Zdaj prvič zaslišimo Jezusov glas. Izreče štiri kratke izjave, dve opisni in dve ukazovalni. V trenutku strašne stiske, ravno ko so Janeza Krstnika, ki ga je Jezus spoštoval, odpeljale rimske oblasti, Jezus izreče svoje prve besede: “Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo.” Čas (kairos) ne pomeni časa, ki ga prikazuje ura ali koledar, ampak čas zbliževanja milosti in narave; vse je pripravljeno in čaka na izpolnitev obljube, ki jo je Bog dal in velja že od stvarjenja.

Jezusov kratek opis tega, kar misli z izrazom čas (kairos) dopolnitve, je: “Božje kraljestvo se je približalo.” Ves preostanek evangelija bo izpolnil pomen tega stavka. Kratko rečeno, Božje kraljestvo je vse bolj prisotno v Jezusovi osebi in Jezusovem poslanstvu. Bog vstopa v človeško zgodovino kot še nikoli.

Kairos zahteva odgovor, Jezus pa ta odgovor opiše z dvema naročiloma. Najprej: “Spreobrnite se!” Kakor vemo, to ni klic k žalosti, ampak k veselju. “Spreobrnite se” (metaneo) bi lahko primerjali povabilu, naj Bog vstopi v naše srce, da bomo lahko cenili resnični pomen življenja. Gre za povabilo, da bi razumeli vse, kar obstaja, iz drugega vidika, izhodišče, ki kaže na Gospodovo bližino.

Drugo naročilo je: “Verujte evangeliju.” Verujemo, da je Bog dober in da se je odločil biti z nami v tem prostoru in času. V Božje sočutje naj verjamemo tako zelo, da ga bomo lahko deležni in ga bomo lahko živeli. Takrat bomo vedeli, da je Božje kraljestvo resnično blizu.

Vir: http://celebrationpublications.org

Avtor: Mary M. McGlone, CSJ

Prevod: p. Bogdan Rus

 
< Nazaj   Naprej >