OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
1. ADVENTNA NEDELJA, 3.12.2017

"Odpri vendar nebo in pridi dol!" v hrepenečem in upanja polnem klicu iz prvega berila odzvanja Izraelovo priznanje lastne krivde in nezvestobe. Šele po uvidenju lastnega poraza, z izkušnjo navidezne oddaljenosti Boga, s poslovitvijo od tradicionalnih predstav o Bogu, ko je bil razdejan Jeruzalem in z notranjim odpuščanjem, lahko Izraelsko ljudstvo znova najde svojo identiteto in se osvobodi za izkušnjo novega.

"Odpri vendar nebo in pridi dol!" Izraelove izkušnje nam tudi danes niso tuje. Če se ob začetku adventa uglasimo s tem Izraelovim klicem, potem smo v vednosti in izkušnji, da nam je Božje kraljestvo in njegovo odrešenje po eni strani sicer že darovano, sami pa smo še vedno notranje razpeti med večnim že in še ne. Kristjani smo ljudje vmesnega časa, vendar imamo gotovost in Božje zagotovilo brezpogojne zvestobe in odrešitve. To, kar nam je Bog po Jezusu in v njem podaril, tega ni mogoče več zbrisati s sveta. In vendar še nismo na cilju. V našem življenju je še toliko neuspeha, toliko krivde, toliko negotovosti...

Advent nam govori o vsem tem hkrati: o tistem Bogu, ki se nam je na nepredstavljiv način že približal v Jezusu Kristusu, o tistem Bogu, ki nas spremlja na življenjski poti in o tistem Bogu, ki bo znova prišel ob koncu sveta. Spomin na preteklost nam lahko pri tem daje moč in nas podpira, da smo lahko danes polni zaupanja in odgovornosti na poti proti tisti prihodnosti, v kateri bo Bog izpolnil vse naše sanje.

1_adventna.jpeg

Naša življenjska pot je sicer usmerjena v prihodnost, a to je prihodnost zunaj našega občutka za prostor in čas. V katero "prihodnost" se bomo usmerili, določamo tu in zdaj. Dokončni Kristusov prihod, njegov "advent" ni tako zelo vprašanje določenega trenutka Kristusovega prihoda, ("zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori"), temveč bolj vprašanje o tem, katero življenjsko držo zavzamemo z vidika tega pričakovanega prihoda.

"Bodite budni" – s to besedo nas Jezus opozarja, da naj se zavedamo svoje odgovornosti za sedanjost in da naj prepoznamo dokončni pomen, ki ga ima vsak trenutek naše celotne življenjske zgodbe. "Bodite budni – bodite pazljivi, da svojega življenja ne prespite", bi tudi lahko rekli. Vsaka ura našega življenja prinaša s seboj izziv, da sprejmemo odločitve.

Sprejmímo jih skrbno, saj si s tem oblikujemo prihodnost, ki nam bo v obsodbo ali v blagoslov, pri tem pa ne pozabímo, da je prihodnost navsezadnje neznana in onkraj vseh človeških načrtov. Biti buden pomeni, zaznati to notranjo razpetost in vzdržati – odgovorno načrtovati in oblikovati svoje življenje, in hkrati ostati notranje svoboden.

Advent je vsakoletni spomin, po katerem dovolimo Bogu, da "pride" v naše življenje.

 
< Nazaj   Naprej >