OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
32. NEDELJA med letom, 12.11.2017

K MAŠI ZA MOŽA

Moder in preudaren človek razmišlja, kaj bo v prihodnosti. Ne gleda samo na ugodje v sedanjem trenutku, ampak gleda na prihodnost, gleda na cilj in na to, kako ga bo dosegel. Moder je tisti človek, ki misli tudi na to, kako se bo končalo njegovo življenje. Nespametne device v današnjem evangeliju so podoba tistih, ki se ne ozirajo na večnost, ampak se ustavijo pri minljivih stvareh.

Prilika sporoča  današnjim kristjanom še nekaj pomembnega. Lahko zmotno mislimo: ko smo prižgali luč vere, bo šlo v življenju vse samoumevno naprej. Pa ni tako! Kristus nam jasno govori, da  svetilke lahko ugasnejo. Zato sv. Pavel opominja nove vernike: »Hitro se obračate k drugemu evangeliju« (Gal 1,6). Knjiga Razodetja govori, da je mogoče »opustiti prvotno ljubezen« (Raz2,4), sv. Pavel zato spodbuja svojega učenca Tita: »Opominjam te, da znova razplameniš žar božje milosti, ki je v tebi po polaganju mojih rok« (Tim 1,6). Zato moramo »biti stalno budni« (Mt 25,13) in stalno prilivati olja v našo svetilko in v različnih trenutkih svojega življenja moramo obnavljati naš »da« Gospodu.

32_med_letom.jpeg

Nespametne device so prosile pametne: »Dajte nam svojega olja«(8). Ta podrobnost poudarja resnost življenja vsakega človeka: dejansko obstaja nevarnost, da bi zbanalizirali dar vere in ga ne bi imeli za najdragocenejšega, enkratnega. Preudarne device niso dale olja nespametnim, kar kaže, da versko življenje vsakega izmed nas pomeni odgovornost, o kateri bo moral vsakdo sam odgovoriti pred Bogom. »Ni dovolj, sklicevati se na dediščino preteklosti, saj se moram vsaka generacija samo ponovno odločiti za krščanstvo,« je dejal sveti Janez Pavel II. ob prvem obisku Slovenije med mašo v Stožicah. Res je, da si lahko medsebojno pomagamo, se spodbujamo, dajemo dober zgled ter molimo drug za drugega, a je vendar vsakdo poklican, da osebno odgovori »da« daru odrešenja in zastonjskemu daru božje ljubezni.

Neki mož je imel navado vsako nedeljo zjutraj reči svoji ženi: »Kar za oba pojdi k maši!« Neke noči je sanjal, da sta z ženo umrla in skupaj prišla do nebeških vrat. Sveti Peter ju je vprašal: »Sta vidva gospod in gospa Novak?« Prikimala sta. »Dobro. Gospa Novak naj vstopi za oba!« jo je povabil nebeški ključar. Nihče si torej ne more vere »sposoditi« od drugega, vsak mora osebno verovati, kakor si ne more nihče »sposoditi« ljubezni, ampak mora sam ljubiti.

Ta evangeljski opomin se lahko zdi komu resen ali celo strog, a je v resnici zagotovilo popolne enakosti pred Bogom: Boga ni mogoče »kupiti«, ker se vsem daje zastonj. Boga pa tudi ne moremo oslepariti, ker gleda na to, kar je iskrenega v človekovem srcu.

Evangeljski opomin nam pomaga odkriti veličino življenja in razumeti, da je večno skrito v vsakem trenutku. Ne zapravljajmo časa: trudimo se za dobro. Prav dobrota nam bo odprla vrata svatbene gostije in naše življenje bo tako doseglo cilj v osebnem in popolnem srečanju z Bogom. Kajti po njem hrepeni naše srce in njega potrebujemo, da nam podeli ir in nas povede na praznovanje. 

 
< Nazaj   Naprej >