OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
16. nedelja med letom, 23.7.2017

Vsi trije svetopisemski odlomki današnjega dne skušajo na različne načine z besedami opisati iste človeške izkušnje:

– Rast je počasna in neopazna, majhne začetke pa je potrebno negovati, ker imajo nenadomestljivo vrednost. Prvo berilo krepi naše upanje, da Bog ves čas dopušča človeku priložnost za rast in nov začetek / spreobrnitev...

– človeka je potrebno vedno znova spominjati in opominjati, da ne bi pozabil opaziti malih začetkov in znamenj. Tu se pokaže pomembna življenjska izkušnja – spreobrnjenje zahteva potrpežljivost in čas za pričakovanje.

– Ne moremo se izogniti napetosti med "že" in "še ne" – vsi smo na poti naše "izpolnitve" in kljub temu boleče odkrivamo naše slabosti in naše poraze. 

Sveti Duh pa pozna naše pomanjkljivosti in nas ne pusti samih na naši, pogosto zelo težavni, življenjski poti. 

Drugo berilo nas opogumlja, da vztrajamo v čakanju na dokončni prihod Božjega kraljestva in da ne obupamo.

16_med_letom.jpeg

Vse te življenjske izkušnje so morda najbolj plastično predstavljene v evangeliju. Podobno kot Gospodarjevi služabniki želimo tudi mi posredovati, ko nam nekaj ni všeč. Dolgo in potrpežljivo čakanje se nam zdi težko. Gospodarja pa v nasprotju z njimi skrbi predvsem za pšenico – dobremu semenu želi pustiti vse možnosti za rast in hoče preprečiti, da bi bilo dobro seme pomotoma izpuljeno skupaj s plevelom. V nasprotju s svojimi služabniki ne vidi zgolj razraščenosti plevela, temveč potencial, ki ga malo žito nosi v sebi. 

Njegove izkušnje so ga morda pripeljale do življenjske modrosti, da trenutek potrpežljivosti lahko obrani pred veliko nesrečo in obratno, da lahko trenutek nepotrpežljivosti uniči celotno življenje.

Če to apliciramo na naše osebno življenje, se postavljajo nekatera vprašanja – kdo lahko zagotovi, da lahko premaga slabo, ne da bi istočasno uničil dobro? Ali obstajajo res hudobni ljudje ali je prisotno slabo in dobro v vsakem človeku? Ali smo sposobni razločevati v naših lastnih srcih "koristne rastline" in "plevel", dobro in slabo? 

Našo notranjost lahko primerjamo tudi z velikim poljem, kjer zagotovo niso le dragocene rastline, temveč tudi nepoznane, trdovratne zeli, za katere ne moremo takoj reči, ali so koristne ali so škodljive. 

V tem smislu je bolje, da dovolimo, da tudi v nas samih včasih zraste kakšna nepoznana "zel".

Bog ima še vedno možnosti za delovanje, ko jih mi ljudje že davno ne vidimo več! 

On zna Čakati, on daje vsakemu možnost in pusti vsakemu, da prehodi svojo pot do konca. Kajti dobro in slabo, resnica in zmota je vedno prepletena med seboj. 

Ne obstaja zmotna doktrina brez delčkov resnice, tako kot vsako versko prakso zaznamujejo človeške napake in zmote. Nismo poklicani za "uničevalce plevela", da bi že zdaj omogočili popolno in "očiščeno" človeško družbo. To nalogo smemo brez skrbi prepustiti Bogu. 

Na dan žetve bo sam ločeval pšenico od plevela. In takrat se bodo tudi nam odprle oči. In morda bomo zelo presenečeni.

 
< Nazaj   Naprej >