OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
12. nedelja med letom, 25.6.2017

BOG, KI NAS OPOGUMLJA

svetogorska_kraljica.jpeg

V  svojem življenju kristjan veruje v Boga Očeta, ki skrbi zanj, a obenem okuša zapuščenost in trpljenje Kristusa, ki je šel na križ. Naj se zgodi karkoli, Bog bo skrbel za nas, če skrbi celo za vrabce, ki so jih imeli za najmanj vredne ptice. V tej življenjski dvojnosti Kristusov učenec okuša božjo spodbudo: Ne bojte se! Te besede se v Svetem pismu ponovijo v tej ali drugačni obliki 365-krat. Za vsak dan v letu. Da bi vsak dan sredi preganjanja ali stisk, preizkušenj ali trpljenja čutili božjo bližino in skrb zaupali v Gospoda.

Vsi ljudje včasih doživljamo strah. In imamo tehtne vzroke za to. Starši se bojijo za otroke, mladi nalog v šoli in pozneje brezposelnosti; ljudje srednjih let starosti, starih je strah bolezni, onemoglosti in odvisnosti od drugih. Tudi Jezusovi učenci so se bali. Jezus je razumel njihov strah in ga resno jemal, zato jim je rekel: »Ne bojte se!« (Mt 20,26.28.31). V današnjem evangeliju kar trikrat ponovi te besede.

Tudi Jezus je imel vzrok, da je opogumljal svoje učence. Vedel je, da jih bodo preganjali. Izkušnja vsakega kristjana je, da na eni strani doživlja preganjanje in nerazumevanje sveta, na drugi pa božjo tolažbo. Sveti Avguštin je opisal izkušnjo Kristusovega učenca, da svoje potovanje na zemlji opravlja »med preganjanjem sveta in tolažbo Boga«. V današnji božji besedi se prepletata prav preganjanja kristjanov in zaupanja v Boga ter božja tolažba stiskanemu človeku.

Prerok Jeremija je opravljal preroško službo v času prevratov in vojn, v katerih je doživel propad izraelskega kraljestva in razdejanja Jeruzalema in templja. Preganjali so ga in živel je pod stalno grožnjo. Kljub vsemu je ostal zvest svojemu poslanstvu. Kaj mu je pomagalo premagati strah in ostati zvest poslanstvu? To je bilo prepričanje, da je Bog z njim. »Gospod je z menoj kakor silen junak« (Jer 20,11)., zatrjuje. Bog je tudi z nami. Ker nas je velikokrat strah, ne smemo dovoliti, da bi nas naš strah oviral pri našem poslanstvu. Pogum ali srčnost je ena najvažnejših kreposti, saj brez poguma ne moremo vztrajati v drugih krepostih.

Vera je močan vir poguma. Kristus je učence spodbujal, da bi imeli popolno zaupanje v Boga, saj noben vrabec »ne pade na zemljo brez vašega Očeta« (29),  Če torej Bog skrbi za te najmanj cenjene ptiče, kako bo skrbel šele za človeka! To natančno opisovanje podrobnosti iz življenja je v službi prikaza očetovske božje skrbi do svojih otrok.

 
< Nazaj   Naprej >