OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
11. nedelja med letom, 18.6.2017

NAŠ BOG IMA SRCE ZA NAS

Na enem internetnem forumu so odprli razpravo, zakaj ženske ne morejo postati duhovniki. Vnela se je vroča razprava. Nekateri so odkrito in ognjevito napadali Cerkev, ki tega ne dovoli. Drugi so zapisali, da sicer ne vedo veliko o Cerkvi, a da je res čisto za časom. Koliko kritike, tudi neosnovane! Vprašal sem se: ali bi bili ti ljudje tako zagnani, če bi jim rekel, naj napišejo, kaj bodo v svojem okolju storili za nove duhovne poklice. Zakaj ne bi namesto brezplodnega razpravljanja o ženskem duhovništvu razpravljali o tem, kaj storiti, da bi imeli več delavcev na Gospodovi žetvi. Ne nazadnje smo že v Cerkvi sami bolj nagnjeni k snovanju načrtov, kaj bo, ko bo manj duhovnikov, namesto da bi načrtovali, kaj bomo storili, da bi se več mladih odločalo za duhovne poklice.

11_med_letom.jpeg

»Tisti čas je Jezus zagledal množice. Zasmilile so se mu, ker so bile izmučene in razkropljene, kakor ovce, ki nimajo pastirja« (Mt 9,36).Te množice so ljudje Jezusovega časa. So pa lahko tudi ljudje današnjega časa, ki so brez pravega vodnika. So mladi, ki brez pravega življenjskega smisla tavajo od diska do diska in pa od žurke do žurke ali so zasvojeni, potrebni manjšega usmiljenja? Ali starejši, ki so osamljeni in ne vidijo pravega smisla svojemu bivanju? In ljudje srednjih let, ki so v hlepenju po dobičku in položaju pozabili na odnose z bližnjimi in na duhovnost?

Jezus je sočuten ob pogledu na množice brez pravega življenjskega smisla. »Zasmilile so se mu,« pravi evangelij. Krščanski Bog je sočuten in ima srce za nas in za naše slabosti. Takšen se nam predstavlja v današnjem evangeliju. Da je Bog sočuten in usmiljen, je za nas veselo in tolažeče sporočilo. Prav ko Jezus pokaže globoko sočutje do človeka, pokliče apostole. Duhovništvo je rojeno kot sad sočutne božje ljubezni do človeka. Kristusa so množice tako ganile, da se je ozrl na nekatere ljudi in jih postavil za dar drugim. Nje je postavil za dar drugim kot spremljevalce, voditelje ali pastirje.

Evangelij pravi, da so bili ljudje »kakor ovce, ki nimajo pastirja« (Mt 9,36), čeprav so tudi takrat živeli pastirji – (veliki) duhovniki. A so ti, žal, postali strogi varuhi božje postave, ki je usmiljenje. Ljudje jih niso imeli za pastirje, zato je Jezus postavil nove, ki bodo pastirji v službi božjega usmiljenja.

Da bi ljudje imeli take pastirje, Jezus naroča: »Prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev« (Mt 9.38), kajti številni ljudje so željni božjega usmiljenja in sočutne ljubezni.

Novi duhovniki se rojevajo iz božje usmiljene ljubezni so človeka in iz molitev božjega ljudstva. Kajti Bog kliče prav po ljudeh, ki molijo in poslušajo božji glas.

 
Naprej >