OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
Nedelja sv. Trojice, 11.6.2017

KJER JE LJUBEZEN, TAM JE BOG

nedelja_sv_trojice.jpeg

Noben človek ne želi, da ga izključimo. Težko mu je, če ga ne povabijo na praznovanje, če meni, da spada tja. Doživel sem že, da bi ljudem bilo dovolj, ko bi jih samo povabili, čeprav bi se potem opravičili, da se slovesnega dogodka ne bodo udeležili. Samo, da ne bi bili izključeni.

 Na znani ruski ikoni Svete Trojice, ki jo je naslikal menih Rubljov, so upodobljeni trije angeli, ki obiščejo Abrahama in predstavljajo tri božje osebe, ki sedijo ob mizi. Že bežen pogled na ikono pritegne prazen prostor, ki je med njimi. Ta praznina pomeni odprtost, gostoljubje in dobrodošlico vsakemu človeku, tudi tujcu in izobčencu. Tu je prostor za vsakega človeka. Nihče ni izključen. Pomeni božje vabilo, da se včlenimo v življenje Svete Trojice. Bog nikogar ne izključuje. Ne odpravi nas na vratih, ampak nas povabi v svoje življenje, da postanemo deležni njegovega življenja. Vabi nas k svoji mizi. Ljubi nas in želi svoje življenje deliti z nami. Z besedami današnjega evangelija bi lahko rekli: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega sina …, da bi se svet po njem rešil« (Jn 3,16.17).

Boga Očeta, Sina in Svetega Duha lahko tudi po sporočilu omenjene ikone občudujemo kot osebe odnosov. Oseba »se rodi« iz odnosov. Oče je oče, ker ima sina. Odnos združuje. Bog pa tako združuje, da iz treh »naredi« eno. Tri božje osebe se ljubijo do take mere, da mislijo in si želijo isto in to na tako popoln način, da imajo en sam razum in eno samo voljo in so zato en sam Bog.

Sveti Janez Zlatousti je dejal, da je prva podoba Svete Trojice zakon. Poudarjam podoba. Mož in žena nista enaka. Bog sam je razdelil človeško naravo na moško in žensko, da bi ju združil v ljubezni. V družini je zato oče podoba Očeta, otroci Sina, mati, ki vse združuje, pa je podoba Svetega Duha, ki je v hebrejskem jeziku ženskega spola (Ruah). V drugem pismu Korinčanom sveti Pavel vernikom kliče, naj bo z njimi »Bog ljubezni« (1 Kor 13,11). Naš pesnik Prešeren v Krstu pri Savici enako opiše Boga: da pravi Bog se kliče Bog ljubezni. Ljubezen je najznačilnejša lastnost Boga: »Kjer je resnična ljubezen, tam je Bog,« pojemo v bogoslužju. Prava ljubezen prihaja od Boga in nas dviga k Bogu. Neki ruski modrec opisuje težave v ruski družini. Oče pije, otroci trpijo, svetla točka, ki vse združuje, pa je mati. Ona nesebično ljubi, nikogar ne izključuje, ampak vse vabi k mizi, zato združuje in rešuje družino. Ljubezen je najgloblja združevalna sila. Zato se je treba vrniti k osebi, ki vse združuje, kajti če ni ljubezni, padejo medsebojni odnosi.

Kristus nam je zagotovil: Nobena beseda, izrečena iz ljubezni, in nobeno dejanje, narejeno v ljubezni, ni izgubljeno! 

 
< Nazaj   Naprej >