OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
You are here: Domov
4. velikonočna nedelja, 7.5.2017

Posnemaj Kristusa

Če je v Jezusovem času želel obrtnik prenesti svojo obrt na svojega otroka, se je ta proces začel zgodaj in se je nadaljeval, dokler otrok ni bil sposoben uporabljati očetovega orodja. Do takrat se je tako vadil v umetnosti posnemanja kretenj, gibov in prijemov svojega očeta, da se je očetovo obrabljeno orodje prilegalo njegovi roki kakor rokavice. Če se je kdo učil drugačne tehnike, se mu je zdelo orodje te družine nerodno, ker pa so šla orodja iz roda v rod, se je vsak delavec počutil resnično v stiku z družinsko tradicijo.

Ta proces je podoben Petrovemu predlogu kristjanom, kaj naj delajo, da bi posnemali Kristusa. Ko Peter govori o odzivu na nepravično preganjanje, za hojo po Jezusovih stopinjah uporablja grško besedo, ki v resnici opisuje natančen proces opazovanja črk, ko se nekdo uči pisati. Ko se učenci učijo oblikovati svoje obnašanje po vzoru njihovega učitelja, jim svetuje dolgoročno zbranost in predanost.

Peter podrobno opisuje, kako naj učenci posnemajo Kristusa. Opogumlja jih, naj premišljujejo, kako je Kristus zavrnil, da bi bil ujet v vzorec obnašanja, ki vrne z enakim in kako ni grozil svojim preganjalcem. To je skoraj enako, kot če bi Peter rekel: “V tem svetu ne morete preživeti brez vzorov, zato se jih začnite zavedati in izberite vzore, ki vplivajo ali celo določajo vaš način življenja.” Ko to uči, Peter doda, kar je pridigal na binkošti, ko je spodbujal ljudi, da bi se dali krstiti v Jezusovo ime, da bi bili rešeni iz “pokvarjenega rodu”.

Ne da bi uporabljal besednjak 21. stoletja, je Peter spodbujal svojo skupnost, da bi bila nad kulturo tedanjega časa in bi uresničevala nenasilje, h kateremu poziva tudi papež Frančišek v svojem sporočilu za svetovni dan miru 2017. Papež Frančišek nas vzpodbuja, naj “gojimo nenasilje v naših najbolj osebnih mislih in vrednotah.” Kako bi lahko to storili drugače kot s posnemanjem Kristusa? V okrožnici “Veselje evangelija” je papež Frančišek navajal svojega predhodnika Benedikta, ko je rekel: “Na začetku krščanstva ni etična odločitev ali kakšna velika ideja, temveč je srečanje z dogodkom, z Osebo, ki daje našemu življenju novo obzorje in s tem njegovo odločilno usmeritev.”

Peter je v svojem prvem pismu poudaril, da nobena filozofija, nobeno politično gibanje ni sposobno vzdrževati dela za mir na dolgi rok. Nenasilje je preroško, navidez pa tako nestabilno in neuspešno, da ga ni mogoče zadržati brez pomoči Božje milosti. Ta milost prihaja h Kristjanom po veri v Jezusa Kristusa. Papež Frančišek je v svojem sporočilu za mir leta 2017 rekel: “Kdorkoli sprejme Jezusovo dobro novico, je sposoben zaznavati nasilje in je lahko ozdravljen z Božjo milostjo, obenem pa postaja orodje odpuščanja.” Kakor Peter, ki je spoznal, da so bili on in njegovi družabniki slabotni učenci, nas Frančišek ne kliče, naj bomo popolni, ampak naj se zavedamo nasilja znotraj nas ter dejstva, da lahko nasilje preobrazimo v Kristusovo delo. Ko nas Peter spomni, da je Kristus nosil naše grehe, nakazuje, da je Kristus sprejel zlo, ki se je zgrnilo nanj, ne da bi postal del njega. To je svoboda, ki jo ponuja svojim učencem, milost, ki se lahko dotakne zla, ne da bi mu podlegla.

V navdušenju prve velike noči so prvi kristjani verjeli, da je vse mogoče. Živeli in oznanjevali so Jezusovo sporočilo, celo za ceno svojega življenja. Imeli so dovolj vere, da so posnemali Kristusa, kako je prenašal greh sveta, in zaupali, da življenje in ljubezen zmagujeta nad vsako obliko smrti. Papež Frančišek nam ponuja trdne zglede, kako lahko enako ravnamo v našem času. Vabi svoje učence, da bi živeli blagre v vsakdanjem delu ali pa pokazali usmiljenje s tem, da “zavrnejo izključevanje (»škartiranje«) ljudi, uničevanje okolja ali zmago za vsako ceno.” (Svetovni dan miru 2017). Spodbuja nas, da bi se znali “odločati se za solidarnost, ki je slog za ustvarjanje zgodovine in vzpostavljanje družbenega prijateljstva,” ko pokaže, da “je edinost močnejša in bolj plodovita kot konflikt.”

Prvega januarja 2017 je papež govoril v našem imenu in rekel: “Obljubljam pomoč Cerkve v vsakem naporu, da bi gradili mir skozi dejavno in domiselno nenasilje.” Mi smo Cerkev. Papež Frančišek ni naredil nič drugega kot položil dejavno sodobno vsebino na Jezusovo zapoved, naj gremo po vsem svetu in oznanjujemo evangelij. Ne bomo se motili, če bomo menili, da je poslanstvo posnemanja Jezusa in razširjanja njegove nenasilne poti srečevanja zla danes bolj nujna, kot v kateremkoli trenutku zgodovine. Pustil nam je svoje orodje in navdihnil mnoge naše prednike, da bi ga uporabili. Oni so nam ga izročili in naš svet čaka pomoč, ki je bila obljubljena. 


Avtor: Mary McGlone

Vir: http://celebrationpublications.org

Prevod: p. Bogdan Rus


 
< Nazaj   Naprej >