OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
28. nedelja med letom, 15.10.2017

V tretji priliki, ki jo pripoveduje med svojim zadnjim tednom na zemlji, Jezus navduši množico z nazorno zgodbo. Kdo vse je bil v tej množici? Nekateri od njih so bili verski voditelji, večino od njih pa so predstavljali sloji, iz katerih je Jezus izbiral svoje učence. Sebe so dojemali kot preprosto ljudstvo, ne preveč prefinjeno, nekateri od njih pa so se zdeli boljši od drugih. To so bili ljudje, ki so občudovali oblačila velikega duhovnika, moč Rimljanov in tempeljsko okrasje.

28_med_letom.jpeg

Ti ljudje so na podlagi drugih prilik razmišljali o očetih in sinovih, najemnikih in hišnih gospodarjih. Ko pa jih je Jezus povabil, da bi razmišljali o kralju, jih je popeljal v pravljični svet – ali pa v težke sanje. Kar naenkrat so se njihove predstave zganile na drugačen način.

Kako bi se počutili, če bi bili na kraljevem seznamu povabljenih? Ali je kdo, ki bi pri zdravi pameti zavrnil kraljevo povabilo? Pomislimo, kakšni bi bili ljudje, ki bi celo drugič zavrnili povabilo – ali še huje, ki bi grdo ravnali s predstavniki svojega kralja? Gre za izdajo! Kakor pa nemočni še predobro vedo, je takšno ravnanje tudi neumno. Ti nesramni in vzvišeni ljudje bodo dobili, kar si zaslužijo. (Čeprav si nikoli niso zaslužili dobrega, ki so ga imeli!)

Jezus svojim poslušalcem zastavi problem: Kaj naj naredi kralj? Meso se že peče in vino je že v vrčih. Ne more dopustiti, da bi bilo sinovo praznovanje zaznamovano s to zavrnitvijo. Zato medtem ko pošlje vojsko, da bi oplenila uporniška mesta, pošlje svoje služabnike, da bi zbrali kogarkoli, kakršenkoli že bo. Sredi tega dogajanja izreče sodbo nad tem, kar se dogaja: “Ti, ki so bili povabljeni, niso bili vredni povabila.”

Na kakšen način lahko nekdo postane vreden? Nevredni so tisti, ki so odklonili povabilo. Zato so verjetno vredni tisti, ki so srečni, da bodo prejeli brezplačno kosilo. Morali so se le pojaviti na svatbi.

Toda bil je še en zadržek. Prišel je nekdo, ki ni sodil na svatbo. Zabavo je pokvaril, ker ni hotel biti gost, saj se ni najbolje oblekel. Vsiljivec ni oblekel svatovskega oblačila. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je prišel na svatbo, a ni prišel praznovat s kraljem in njegovo družino. Prisostvoval je dogodku, a z dogodkom samim ni hotel imeti nič. Nemogoče je bilo, da bi mu pustili ostati; njegov odnos je bil okužen. Biti na praznovanju je bilo dejanje na vse ali nič. Vsak, ki bi prišel, a ne bi želel biti del praznovanja, bi bil kot kis in mleko – skisal bi vzdušje.

Ta prilika je temelj za premislek o naših evharističnih slavjih (mašah). Spominja nas, da nihče od nas ni vreden, da bi bil zraven, vsi pa smo poklicani, da povabilo sprejmemo. Spodbuja nas, da bi pogledali na to, kako sprejemamo drug drugega, in nas sprašuje, koga bi lahko še povabili, da bi se pridružil naši pojedini. Nenazadnje pa nam želi povedati: če nam na pojedini ni lepo, potem ne vemo, kaj je bistvo vsega.

 

Vir: http://celebrationpublications.org

Avtor: Mary McGlone

Prevod: p. Bogdan Rus

Zadnja sprememba ( nedelja, 15. oktober 2017 )
 
27. nedelja med letom, 8.10.2017
27_med_letom.jpeg

Vedno znova me pretrese, ko berem 21. poglavje Matejevega evangelija, saj je Bog v njem tako zelo drugačen od nas, naše ravnanje pa se zdi bolj razumno od njegovega. Pa je res?

Hišni gospodar bi moral sedaj že vedeti, kaj je namen viničarjev: Prisvojiti si vinograd za vsako ceno. Svoj pohlep izkažejo s pobijanjem njegovih služabnikov.

Kako blag in veličasten je vstop gospodarjevega sina v vinograd. Ob njem se zdi, da vstopi popolnoma druga logika - gospodar dejanje za dejanjem vse bolj izkazuje svojo vztrajnost, ko pošlje svojega sina pa izkaže svojo neizmerno ljubezen.

Gre za boj med dvema notranjima silama: med pohlepom in ljubeznijo. Moč nam daje že premišljevanje veličastne ljubezni gospodarja, ki daje svojega sina.

Evangeljska prilika me spominja na dogodek izpred mnogo let, ko je eden izmed Frančiškovih bratov obedoval s svojimi sorodniki na vrtu njihove hiše. To prijetno druženje je prekinil ropar, ki je oborožen stopil na vrt, da bi z grožnjo dobil nekaj dragocenosti. Ko ga je duhovnik opazil in videl, da ima na telesu tetovirano podobo guadalupske Matere Božje mu je rekel: “V imenu guadalupske matere Božje te prosim, pojdi stran.” In ropar je legel in mirno počakal policijo. Ko so policisti prišli so začudeni rekli, da česa takega še niso videli.

Tudi vsakdanji dogodki nam povedo dovolj, potrebno je le bolj pozorno opazovati. Boli me, ko vidim ljudi na demonstracijah, ko se v času, ki bi ga morali preživeti pri svojih družinah, borijo za pravice, ki bi jih že zdavnaj morali imeti. Po drugi strani pa si zamislim različne okoliščine, šolo, službo, družino. Kako ljudje živijo v teh razmerah? Ali nismo dolžni ustvariti pravičnih pogojev in okolje dobrote, da bodo ljudje živeli tako, kakor je to v Božji zamisli.

Posnemajmo Boga v njegovi blagosti. Te drže pa ne bomo dosegli z umikanjem, ampak s pogumno, pravično željo svet narediti boljši.

p. Bogdan Rus

Zadnja sprememba ( nedelja, 08. oktober 2017 )
 
26. nedelja med letom - ROŽNOVENSKA - FRANČIŠKOVA, 1.10.2017
26_med_letom.jpeg

V današnjem odlomku Matejevega evangelija Jezus pokaže očitno nestanovitnost človeškega srca, ki se na Gospodove izzive pogosto odzove impulzivno, ne pa premišljeno. Začetni »ne« lahko postane »da«, če milost lahko razsvetli človekov razum; hiter, nepremišljen »da« pa lahko postne »ne«, ko postane težko ohraniti vseživljenjsko vez vere v Boga in služenja drugim. Kakorkoli, tisti, ki izkusijo svojo značilnost, da bi spremenili »ne« v »da in »ne bom« v »bom«, bodo spoznali Boga, ki se veseli njihove sedanje odločitve, namesto da bi jim očital za njihove pretekle odločitve, ki so bile slabe. 

Kot verniki v skupnosti verujočih se zavedamo, da naš prvi »da« prihaja ob krstu, če je bil izrečen po naši volji ali pa če so ga izrekli naši starši v našem imenu. Ta začetni »da« začenja vrsto odgovorov na Božje milostne klice, ki so posejali naša življenja s priložnostmi ljubiti, slaviti, služiti, rasti in biti priča dobri novici odrešenja. Med vsakim zakramentalnim srečanjem in vsako navdušeno molitvijo naš »da« postaja močnejši. Ob naših tedenskih liturgičnih praznovanjih je naš »da« presvetljen z besedo, ki je oznanjena in nahranjena s kruhom, ki ga delimo. 

Gotovo je prav in primerno, da so nedelje »da« dnevi. Toda izziv za vernika je v tem, da prevede nedeljsko gorečnost v vsakdanje navade strinjanja z Bogom v vseh stvareh. Mi, ki pripadamo Bogu in smo odvisni od Boga v vsakem dihu, ki ga sprejmemo vase, moramo priznati svojo pripadnost in uporabiti ta dih, da bi rekli Bogu: »Da, hočem!«

Iz angleškega izvirnika prevedel p. Bogdan Rus

Zadnja sprememba ( nedelja, 01. oktober 2017 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 8 od 786