OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
19. nedelja med letom, 13.8.2017

Današnje tri nedeljske odlomke povezuje vprašanje o bistvu Boga – kdo je Bog, kje in na kakšen način je navzoč v našem življenju?

Berila nas učijo – Bog se ne drži naših omejenih predstav; Boga ne moremo opredeliti s še tako učeno definicijo. Vedno ostaja Nedoumljivi, Nerazumljivi, Drugačni.

Tega Boga ne moremo najti v neurju, potresu ali požaru, temveč nepričakovano in presenetljivo v "rahlem šepetu". Povabljeni smo, da izostrimo naše čute in da začutimo Njegovo skrivnost in Njegovo bližino v tišini in molčečnosti.

Medtem ko je v prvem berilu govora o tistem Bogu, ki nam govori z "glasom globoke tišine", govori evangelij o Bogu, ki nam pošlje neurje v nemirna morja našega življenja in ki nas celo pokliče iz varnega čolna, da zrastemo preko nas samih.

Ljudje poznamo tako veliko strahov – strah pred konflikti, nerazumevanjem, porazom, izgubo svobode, staranjem... Občutki nesmisla, kot so dvom, frustracija, resignacija... zamajejo našo vero in naše zaupanje. Tudi v Svetem pismu so nam predstavljene različne oblike strahu. Da je strah del našega življenja je ena izmed osnovnih človeških izkušenj. 

13_med_letom_copy.jpeg

Današnja pripoved o neurju na morju in rešitvi Petra nam želi utrditi naše zaupanje in našo vero, da se lahko vsak strah premaga v srečanju z ljubečim Kristusom in da je Bog tisti, ki lahko zaključi vsako stisko. 

Ne vemo, koliko korakov bomo morali narediti po vodi izven čolna, preden se bomo dotaknili Božje iztegnjene roke, vendar lahko brezpogojno zaupamo, da nam ne bo pustil utoniti, čeprav mislimo, da bomo potonili. 

Naj nas ne bo strah lastnih strahov, bodimo le pazljivi, da ne bi omalovaževali strahov drugih. Raje opogumljajmo sebe in druge s sporočilom, da je Bog tisti, ki gre z nami v vse strahove, stiske in vsako trpljenje, kot je šel z Jezusom na Oljsko goro in na križ. Potem bomo tudi mi sposobni premagati strah in boječnost ter bomo tudi drugim stali ob strani v njihovih stiskah.

Današnji evangelij govori o veri in dvomu, zaupanju in porazu, tveganju in poslušnosti in vendarle o varstvu... Vse te izkušnje so močno prepletene med seboj.

Peter tvega prvi korak iz čolna šele na Jezusov poziv in ne iz lastne želje. In Jezus ne zaustavi viharja, ko Peter stopi iz čolna, da lahko preseže sebe in svoje (ne)sposobnosti. 

Kdo je Bog, kje in na kakšen način je navzoč v naših življenjih? To je bilo vprašanje, ki smo si ga zastavili na začetku. Morda bi bil eden izmed možnih odgovorov – Bog je (tudi) ta, ki nas sredi naših življenjskih viharjev strahov, težav in skrbi vabi, da mu z zaupanjem podamo roko in zaupamo v tisti "glas globoke tišine".

Zadnja sprememba ( nedelja, 13. avgust 2017 )
 
Nedelja Jezusove spremenitve na gori, 06. 08. 2017

JEZUSOVA SPREMENITEV NA GORI

spremenitev_na_gori.jpeg

Gora Tabor, gora Jezusovega spremenjenja, gora Božjega sijaja in neizrekljivega miru! Trije apostoli se na njej počutijo, kakor da so po hudem viharju nepričakovano pripluli v varno pristanišče.

Dobro je, da smo tukaj! Tu si zgradimo bivališča! Pa se oglasi Jezus in jim reče: Vstanite! Čeprav neradi, se brez besed odpravijo z gore v dolino, kjer jih spet čakajo napori, dvomi in nasprotovanja.

 
Ta evangeljski prizor osvetljuje izkušnjo, ki jo je kdaj deležen vsak kristjan. Za kratek čas se v naše življenje, v naše družine naseli mir in sreča. Težave skopnijo kakor spomladanski sneg. Bog včasih pusti človeka kar lep čas v takem mirnem pristanu. Vendar je to na zemlji izjema. Prej ali slej smo spet vrženi v vrtinec življenja, med nadloge, napore, preizkušnje, nasprotovanja in bolezni. 

Spustiti se moramo z gore Tabor in se lotiti vzpona na goro Kalvarijo. Šele z vrha Kalvarije se nam bo odprl prečudovit razgled v kraljestvo neminljivega miru, počitka in sreče.

Jezusa je vleklo na goro še nekaj drugega. Tam se je želel srečati z Očetom. Pa ne le skozi ogledalo narave, temveč osebno. Pogovor z Očetom ga je tako prevzel, da mu je obraz zažarel in so se mu oblačila zasvetila. Kaj se sta si povedala, ni zapisano. Vemo le, da je Oče nad Sinom izrazil veselje, apostolom pa naročil, naj ga poslušajo. Sklepati smemo, da sta se pogovarjala o našem odrešenju.

Jezus tedaj ni šel na goro samo kot izletnik. Šel je, da se tesneje poveže z Očetom in se utrdi v svojem življenjskem poslanstvu. Utrdil se je in v njem utrdil tudi apostole.

Ker je vse stvarstvo božje, nam je Bog blizu povsod. Tudi v gorah. Je pa gora, na katero nas Bog vabi na osebni pogovor in na kateri se nam ob nedeljah na poseben način razodeva. To je oltar v naših cerkvah. Vsakomur je dostopen. Vsi bi se ob njem morali pogovarjati z Očetom, utrjevati v svojem poslanstvu in neprenehoma spreminjati. 

Zadnja sprememba ( nedelja, 06. avgust 2017 )
 
17. nedelja med letom, 30.7.2017
17_med_letom_1.jpeg

Tri nedelje smo poslušali vrsto Jezusovih prilik. Danes je povedal zadnji dve: o trgovcu z biseri in o mreži z ribami. Na koncu je zastavil učencem vprašanje: Ste razumeli vse to? Kratko in brez oklevanja so odgovorili: Smo.

Zavidamo jim. Mi namreč vsega težko razumemo. Še posebej ne zadnje prilike: Mrežo so potegnili na suho, dobre ribe odbrali v posode, slabe pa pometali proč.

Jezus v priliki očitno meri na poslednjo sodbo. Razumemo tudi, da bodo hudobni in pravični ločeni. Ni pa jasno, po kakšnem merilu. 

 O katerem človeku je možno reči, da je pravičen, ko smo pa vsi zaznamovani z grehom že od začetka, potem se pa vse življenje z njim otepamo?

Vsi smo hudobni in pravični obenem. Ni hudobnega, ki ne bi nikoli naredil nič dobrega, in ni dobrega, ki ne bi kdaj pa kdaj popustil zlu.

Kje je meja, do katere je nekdo še pravičen, potem pa ni več? Kako naj razumemo, da bo nekdo, o komer komaj še lahko rečem, da je pravičen, ker je že na meji hudobije, odbran med pravične, drugi tik poleg njega pa bo zavržen, ker je za las prestopil mejo. Razlike med njuno pravičnostjo skoraj ni, razlika med njuno usodo pa je neizmerljiva.

17_med_letom_2.jpeg

Bo odločalo o odbranosti in zavrženosti, kar je nekdo storil v mladih letih, v naponu moči, v starosti, tik pred smrtjo? 

Se bo vse seštevalo in tehtalo in čakalo na končni izid, ali pa bo eno samo poznejše dejanje prevrednotilo vsa prejšnja?

Ali bo o tem, kdo bo odbran in kdo zavržen, odločala vernost? So namreč verni, ki se po veri kaj malo ravnajo, in so neverni, ki storijo veliko dobrega. Bo prevladala vera ali dobrota?

Še bi mogli navesti kakšno podobno vprašanje.

In vendar najdemo odgovor, ki nas je povsem zadovoljil. Jezus pravi, da bodo izbiro med dobrimi in hudobnimi opravili angeli. Angeli pa imajo drugačna spoznanja in drugačna merila, kot jih imamo ljudje. 

Ko se  tega zavedamo, se razblinijo vsi dvomi. Rajši se bomo trudil tako živeti, da nas bodo angeli odbrali na pravo stran.

Zadnja sprememba ( nedelja, 30. julij 2017 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 8 od 776