OOPS. Your Flash player is missing or outdated.Click here to update your player so you can see this content.
22. nedelja med letom, 28. 08. 2016

Naj ljubezen živi

Rečeno je, da smo ustvarjeni po Božji podobi in podobnosti. Vendar ni videti, da bi bilo res tako. Le poglejte si nekaj »podob in podobnosti«, ki jih imamo vsak dan pred očmi.

zasvojenost_s_televizijo.jpg

Pomislite samo na poroko, na sklepanje zakona, na to ustanovo, ki je zibelka za prihodnost, ne le prihodnost naše družine ampak celotne družbe. Poroke so postale nekaj »začasnega«, pogosto jim kmalu sledi ločitev (v nekaterih državah propade že več kot polovica vseh sklenjenih zakonov).

Verjetno se boste strinjali z menoj, da se je spolna praksa ljudi v Zahodnem svetu dejansko in dokončno razšla z vsako mislijo na odgovornost do drugega, na predanost drugemu, celo na običajno človeško obzirnost.

 Vedno pogostejša pa je zasvojenost s »komodnostjo«, s televizijo, z internetom, s pijačo, z drogami, z zabavo, s pornografijo in podobnim. Verjetno ni treba posebej omenjati, kako zelo so nas prizadeli tisti katoliški duhovniki in škofje, ki so uničili življenje nekaterim otrokom ali mladostnikom, s tem da so stregli svoji strasti in ob tem še vedno trdili, da so predani Jezusu. Največja ljubezen je, če daš svoje življenje za prijatelja, pravi Jezus. Kako je sploh mogoče, da človek, ki izjavlja, da je ustvarjen po Božji podobi, lahko stori nekaj, kar je temu popolnoma nasprotno in zlo?

Poglejmo na široko po svetu: celotna ljudstva bodo kmalu iztrebljena in dežele izpraznjene. Hitler je bil šele začetnik.

Vem, vem, da ne smemo ob vsem tem prezreti tudi dobrega. Vendar če je v vse okrog nas vmešanega toliko zla, kaj je v človeku sploh še ostalo od Božje podobe? Ameriški pesnik E. E. Cummings je napisal zelo močno pesem, v kateri so tudi te vrstice (v prostem prevodu):

Kristus Kralj, ta svet vsepovsod pušča,

nikogar ni, ki bi ohranjal življenje,

in po valovih lahko hodi le tisti,

ki si upa sebe imenovati človek.

Ta pesem se posebej nanaša na tistega, ki je tudi postal človek, na Jezusa. Dopustil je, da je njegov čoln močno premetavalo, da se razbil in na koncu potopil. Nato pa je vstal in hodil – in še vedno hodi po valovih našega grobega, potapljajočega se sveta.

jezus_nas_je_vzljubil.jpeg

 On je človek po podobi in podobnosti Božji. Globoko v svojem srcu (to je najpomembnejše mesto v človeku) je bil Jezus popolnoma odprt za ljubezen. Sprejel jo je in jo tudi razdajal drugim. Ali se ti in jaz upava biti človeka? Ali sva sposobna, da globoko v svojem srcu tako kot Jezus napraviva prostor, kjer bo zaživela ljubezen? Če ji to postopoma omogočiva, bo v naju zaživela učlovečena ljubezen. Zlila se bo s podobo in podobnostjo Boga, po katerem sva ustvarjena.

Če pa se predajava zasvojenosti, če se »povišujeva«, kot nam Jezus govori v današnjem evangeliju, bova ovila svoji duši z vedno novimi plastmi prevare. Skušala bova postati svoje imetje, skušala bova postati to, ker drugi ljudje mislijo o naju, za kar bi naju rada napravila kultura, sredi katere živiva.

Toda naši skromni čolnički so sposobni za plovbo – če le ne ravnamo z njimi, kot da so prekooceanke. Skratka, če »izvršujemo svoja dela v ponižnosti«, kot nam naroča modri Sirah v današnjem prvem berilu, nas bo Bog vzljubil in zaživel v nas.

To pa bo gotovo vplivalo na svet, saj bomo postali sijoča podoba in podobnost Božje obzirnosti.

p. John Foley, DJ

Zadnja sprememba ( nedelja, 28. avgust 2016 )
 
21.nedelja med letom, 21.8.2016

Nebeška vrata

Videti je, kot da bi bila današnja evangeljska prilika v popolnem nasprotju s tistim, kar nam je Jezus pripovedoval v Lukovem evangeliju dve poglavji prej. Poglejmo malo natančneje, saj nas ta razlika gotovo vznemirja.

21_med_letom_1.jpg

Dve poglavji prej (Lk 11,5) smo brali o možu, ki je prišel sredi noči trkat prijatelju na vrata, naj mu posodi nekaj kruha. Prijatelj mu je zavpil nazaj: »Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.«

 Sledi Jezusova razlaga: »Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!«

Ali ni čudovit občutek, da nam bo vztrajna molitev gotovo odprla vrata? Toda ne predajmo se kar takoj prijetnim občutkom, raje preberimo še današnji evangelij. 

Tudi v današnji zgodbi trkamo na vrata sredi noči. Hišni gospodar nam odvrne: »Ne vem, od kod ste.« Odgovorimo mu: »Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil.« Z drugimi besedami: slučajni znanci smo. - »Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!« Ojej! Prosite in ne bo vam dano … Kot da bi nas hotel Jezus prepričati o tem.

»Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven.«

Kaj se vendar dogaja? Ali je Jezus slučajno slabe volje? Vemo, da pripoveduje to priliko ravno v času, ko je »na poti v Jeruzalem«, ko se vedno bolj bliža križu in je zato zelo napet in zaskrbljen.

Ne pozabimo: V prvi priliki, dve poglavji pred današnjo, hišni gospodar ne predstavlja Božje ljubezni. Vrata nam odpre le zato, da bomo nehali sitnariti. Sporočilo je namenjeno tistim, ki hočejo biti odrešeni: Nikakor ne prenehajte trkati, kar naprej prosite, tudi če vas bo hišni gospodar zaradi tega že čez glavo sit. Saj je vendar vaš prijatelj, čeprav je morda ravno zdaj čemerne volje.

vicka-molitev0.jpg

 V današnji priliki pa so ljudje zunaj predolgo zapravljali čas in odlašali. Hišni gospodar niti ne ve, kdo pravzaprav so. Niti toliko se niso pobrigali, da bi se mu bili predstavili. Pričakujejo, da jih bo spustil noter že zato, ker so ga slišali pridigati po ulicah. Toda ali so se kakorkoli odzvali na njegovo pridiganje? Ali so prišli k njemu domov podnevi? Niso. In tega ne more nadomestiti še tako dolgo trkanje sredi noči.

Bog ima vrata odprta dosti dlje, kot si mi predstavljamo, prav tja do konca. Toda če se mi le zabavamo in zapravljamo čas, nam ne more pomagati. Na koncu mora sprejeti našo odločitev, da bomo pač ostali zunaj.

In sporočilo te prilike? Takoj poskrbimo, da bomo spoznali Boga. Ne odlašajmo tako dolgo, da bomo že stali pred nebeškimi vrati, vendar praznih rok.

p. John Foley, DJ

Zadnja sprememba ( sobota, 20. avgust 2016 )
 
Pogreb p. Jurija Dolenca
 jurij_dolenc.png jurij_dolenc_osmrtnica.png 
 
Pogreb p. Jurija Dolenca bo v četrtek, 18. avgusta 2016.
Od 11. ure naprej bo ležal v baziliki Kraljice Svetogorske.
Ob 15. uri bo maša zadušnica in po njej pogreb na pokopališče manjših bratov na Sveti Gori nad Novo Gorico.
Zadnja sprememba ( sreda, 17. avgust 2016 )
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 8 od 721